Jesen prihaja.

Gledam skozi moje najljubše okno in premišljujem o stvareh, katere se ponavadi premišljujejo... Dežja ni več, jasni se, počutim se mnogo bolje a še vedno je nekaj kar spominja na žalost. Jesen prihaja. Z njo pa ta mir, mir, ki traja prav predolgo, žal verjetno tisti, ki živite v Ljubljani tega ne poznate. Ko pozimi stopim ven iz hiše, je kakor v grozljivki, kjer slišiš čisto vsak šum, po možnosti je pa še megla, ki doda k mističnosti. Lepo je, zares je lepo, a ni veselega vzdušja...le praznina ki zeva po širokem travniku in vasi. Na drevesih so že prvi obarvani lističi, ki oznanjajo jesen pred vrati. Še eno poletje je mimo, poletje 2009, katero je bilo zares polno presenečenj in doživetij katerih že dolgo ne. Ja, jesen prihaja in z njo nove dogodivščine.