sreda, 16. september 2009

Pravica

Poleg vseh pravic, ki jih imamo, obstaja še ena. Vsak ima pravico kdaj pa kdaj imeti slab dan. Se zapret samega vase, biti ranljiv, otožen in obupan. Ali pa tečen. Kdaj pa kdaj, ne vedno. Pride tak dan, pričaka te sivo nebo, zmanjka baterije, lepe sanje prekine jutro. Vsi nekaj hočejo od tebe, ne jemljejo te resno, nisi si všeč in oči držiš komaj odprte.
Tudi jaz imam kdaj tak dan in takrat se ne spomnim na to, da ga ima morda še kdo poleg mene. Da verjetno nisem edina, ki rabi malo tolažbe in sočutja.
Rada bi rekla hvala. Hvala vsem, ki so z mano, ki me imajo radi in vedo, da ne morem biti vedno v redu. In ne obupajo nad mano, ne grejo stran. Tudi njim kdaj težim brez razloga, se obesim na njihove komentarje in postanem težka in sebična. Kdaj pa kdaj pomislim, da morda v resnici sploh nisem tako zoprna, sama sebi se morda samo zdim taka, ker mi gre vse na živce. Če bi se vsi skregali z mano, mi zamerili, me prenehali tolažiti, bi verjetno vedela, da sem res slaba. Tako pa ne, ker oni ostajajo ob meni in mi omogočajo pravico; vsak ima kdaj lahko slab dan (a kljub temu ostaja dober).


Ni komentarjev:

Objavite komentar