petek, 11. september 2009

I hate this part...

Ležem v posteljo in si nadenem očala, še dvakrat kihnem in ja, to bo to.
Dan je minil dokaj čudno, brez prave stvarnosti, brez življenja z občasnimi izbruhi zdravja a vendar...Želja po nenehnem spanju se mi je porodila že včeraj a se je dala zatreti še za en dan ker manjkanje v šoli pač ni bilo v mojem načrtu tega tedna. Pravzaprav sem si potihoma mislil "Na, zdej pa maš ti štor! Lansko leto si bolezen fejkiral vsakih 14 dni letos te je pa res zadelo, pa sploh nočeš domov", in res, občutek zadetosti, odmaknjenosti...čudno res, nisem vajen tega, še najbolj pa je bilo čudno, ko je učitečjica pripovedovala o nekih celičnih strukturah, ki me ponavadi celo zanima, danes pa je v moji glavi zvenela nekako takole; "Bla bla blablabla, bal bla bla blablabla blabla!" Prav zares se mi ni zdela logična niti ena njena beseda in počutil sem se kot da bi bilo fino ponoviti kaki 3 razred osnovne šole. Res, nevsakdanje počutje, za piko na i pa sem pri 7. uri slovenščine prof. Gombočeve skrivnostno zaspal, tam nekje v zadnji klopi, po pripovedovanjih sošolcev celo z belimi očmi...Sedaj sem doma, in zares, I hate this part...


Ni komentarjev:

Objavite komentar