Spet

Oglašam se, hm, po dolgem času. En teden sem preležala v postelji zavita v deko zaradi angine in se mal asocializirala. Nikol si nism misnla, da človk lahko tok zlo pogreša vstajanje ob šestih in sedemurno sedenje v šoli. Ker bit doma od torka do nedelje je dolgčas. Res. Vse je isto cel teden, 24 ur. Nič se ne spremeni, še televizijski spored ne. Če pogledam iz ene strani, sem mogoče to rabla, da se mal umirim in spočijem od začetka leta, ko je vse steklo tako zelo hitro -1, 2, 3, GREMO.
Po drugi strani pa upam, da sm rešena laboratorijev, zdravstvenih domov, nalivanja s čajem in Ospena 1500 za lep čas.

Potem so zadnje dni minile, predvsem, za knjigami.
Ker sta si to zmislila Šparovc in Jernejčič. Hvala vama. Zrd tega sm zamudila Big Foot Mamo na Prešercu in zgubila kr precej živcev.
Ampak vse smo že preživel, torej bomo pomoje tud to, ko nam vrnejo teste za matematko.
(TRETJINA?!).

Včeraj smo se mi trije(Katarina, Rajhi), spravl zganjat nostalgijo.
Lanskih jesenskih in zimskih petkov, ko
smo se šele spoznaval, na šiši in na Metelkovi.
Blo je fino, čeprov se je pokazal, kok smo v resnici vsi zelo spremenil.
Jzt, osebno, sm pomoje velik manj divja.
Najbolš je pa to, da smo se nekje okol devete ure zvečer, ko je folk začel pijan ležat po tleh, mi trije spravl v Celico na kapučino in sok in udarl resne debate.
Posebneži, bi lahko rekl.
Jzt sm se pa zapičla v eno stvar. Da je tisto res… »uživaj vsak trenutek, kot da bi bil tvoj zadnji«.
Ker ko ena stvar, dan, teden, mine, je ne dobiš več nazaj.
Nikoli ne bo isto, ko je zdaj in v tej sekundi.
In mogoče je glih to čar življenja. Zato se od donz naprej probam držat vsakega lepega spomina in ga ne pozabt.

Tole smo mi lani pozimi. Če bi nas slikal učeri zvečer bi dobil velik drugačno sliko :D
Ampak še vedno gledam na njiju enako kot lani.

Čeprav Jure zna bit tečn in ga včasih komej prenašam zravn sebe med poukom. Pa čeprou so njegove fore tok bolne, da mi nč ni jasn.
Pa čeprov me večkrat na dan prime da bi ga brcnla tja… nekam.

No sej je car drugač.




Zdj si grem pa polepšat dan s knjigo za angleščino. Adijos! :)