Moj oče je nekoč dobil v last majhno vilo v Lionskem zalivu, blizu starega mesta Narbonne. Tja sta z mamo odpotovala le dvakrat, najprej, da sta si ogledala staro kamnito hišo in pripravila načrte, drugič pa, da sta jo preuredila. Njeno notranjost sta odela v smetanasto belo in jo opremila z ljubkim svetlim pohištvom. Zamenjala sta rjava, lesena okna, pri katerih so bivale ose in hrošči, umaknila žametne zelene zavese in dala prosojne. Ohranila sta le staromodne postelje in nekaj starih skodelic za kavo ter klavir, ki sta ga pred tem nekoliko obupana oglasila. Posekala sta grmovje na majhnem vrtu pred hišo in ga očistila. Na verandi sta stare, zarjavele stole, zamenjala za leseno mizico in klopco. V oči jima je padel majhen, a prelep vodomet, ki je stal pred hišo in iz njega že dolgo časa ni pritekla voda. V kamen so bili izklesani angeli, ptički ter vrtnice, po njem pa se je vzpenjal mogočen bršljan.
Potem sta se vrnila domov. Nihče od nas se k hiši slabi dve leti ni vrnil in ta je samevala v majhnem gozdiču nad zalivom. Oče se je kdaj pa kdaj spomnil nanjo. Ko so napovedovali sončno vreme za tisti del Evrope, se je vedno igrivo obrnil k mami in rekel:
''Pomisli, kako lep mora biti zdaj razgled pri naši stari vili.''
Hiša mi je vedno predstavljala raj, kljub temu, da je še nikoli nisem videla. Vendar so bile prekrasne mamine fotografije dovolj. In za maturo sem verjetno naredila tako veliko, samo zato, ker sem vedela, da me čakata vsaj en mesec v Lionskem zalivu. Poleg tega se svojega denarja nisem niti pritaknila in ga skrbno varovala. Zbirala sem celo bronaste kovance, da je bil znesek vsaj malo večji.
Ko sem imela par minut odmora, sem vedno kovala načrte. S fantom sva imela načrtovano vse. V mislih sem že pakirala stvari, ki sva jih mislila vzeti sabo.
Preden smo dobili rezultate mature, sem bila popolnoma živčna. Nisem si upala pakirati in pripravljati stvari, ker me je noro skrbela matematika. Ampak sem jo opravila. Z ramen se mi je zvrnilo ogromno breme in še isti dan sem začela pakirati za v raj.
Kupi odličnih romanov, filozofskih knjig in pesniških zbirk. Poleg vseh nujnih stvari sem spakirala še barvice, flomastre, nalivnike in ogromno nepopisanih listov. Preuredila in zapolnila sem škatlo s koraldami in vzela šivalni pribor ter blago. Spakirala sem note za klavir in svoj fotoaparat. Nakupila sem nekaj revij: National Geographic in Brava Casa, poleg tega pa sem vzela seboj veliko kuharsko knjigo. Spakirala sem kopalke, krila in srajčke. Vzela sem najbolj dišeče šampone in kopeli ter škatlico z nakitom.
Nazadnje sem v kovček komaj spravila še spalno srajčko.
Šla sva z avtom in za sabo pustila soparno Ljubljano. Prižgala sva si radio in odprla okna ter si nataknila sončna očala.
Potovanje se je začelo.
Potem sta se vrnila domov. Nihče od nas se k hiši slabi dve leti ni vrnil in ta je samevala v majhnem gozdiču nad zalivom. Oče se je kdaj pa kdaj spomnil nanjo. Ko so napovedovali sončno vreme za tisti del Evrope, se je vedno igrivo obrnil k mami in rekel:
''Pomisli, kako lep mora biti zdaj razgled pri naši stari vili.''
Hiša mi je vedno predstavljala raj, kljub temu, da je še nikoli nisem videla. Vendar so bile prekrasne mamine fotografije dovolj. In za maturo sem verjetno naredila tako veliko, samo zato, ker sem vedela, da me čakata vsaj en mesec v Lionskem zalivu. Poleg tega se svojega denarja nisem niti pritaknila in ga skrbno varovala. Zbirala sem celo bronaste kovance, da je bil znesek vsaj malo večji.
Ko sem imela par minut odmora, sem vedno kovala načrte. S fantom sva imela načrtovano vse. V mislih sem že pakirala stvari, ki sva jih mislila vzeti sabo.
Preden smo dobili rezultate mature, sem bila popolnoma živčna. Nisem si upala pakirati in pripravljati stvari, ker me je noro skrbela matematika. Ampak sem jo opravila. Z ramen se mi je zvrnilo ogromno breme in še isti dan sem začela pakirati za v raj.
Kupi odličnih romanov, filozofskih knjig in pesniških zbirk. Poleg vseh nujnih stvari sem spakirala še barvice, flomastre, nalivnike in ogromno nepopisanih listov. Preuredila in zapolnila sem škatlo s koraldami in vzela šivalni pribor ter blago. Spakirala sem note za klavir in svoj fotoaparat. Nakupila sem nekaj revij: National Geographic in Brava Casa, poleg tega pa sem vzela seboj veliko kuharsko knjigo. Spakirala sem kopalke, krila in srajčke. Vzela sem najbolj dišeče šampone in kopeli ter škatlico z nakitom.
Nazadnje sem v kovček komaj spravila še spalno srajčko.
Šla sva z avtom in za sabo pustila soparno Ljubljano. Prižgala sva si radio in odprla okna ter si nataknila sončna očala.
Potovanje se je začelo.
Dream on.
Ni komentarjev:
Objavite komentar