A veš tista stvar, ki ti pravi, da moraš danes narediti nekaj za druge? Da se moraš nekomu nasmehnit? A veš tista stvar, ki te vabi, da daš nekaj drobiža brezdomcu ali ga pustiš na blagajni? Ki ti pravi, da se moraš danes učiti? Stvar, ki te zvabi, da pospraviš kuhinjo? Ugasneš televizijo? Ne greš na facebook? A veš tisti glasek, ki ti, medtem, ko v svojih rokah držiš obleko, ki si jo res želiš in ti pravi, da si je danes ne kupiš? Da je za zdaj ne potrebuješ? A veš tisti majhen pretres v notranjosti, ki ti govori, da ni vseeno kdo si in kaj delaš? A veš tista majhna iskrica, ki jo imaš globoko v sebi in te priganja, da upaš? Da verjameš, da ti bo uspelo? Da si na pravi poti? Da moraš zjutraj vstati? In tista tleča trska, ki ti pomaga, da popraviš napako? Da jo sploh prepoznaš?
A veš tista majhna mladika v tebi, ki potrebuje ogromno nege, da zraste in se razširi v ogromno sadno drevo? In ji praviš Ljubezen? In je največja med vsemi?
A veš?
Vsej tej razsežnosti jaz rečem Bog. In vsak ga ima malo v sebi. In vsak ima čisto svojega. Zato ima tako veliko imen. In vsak ima zaradi tega posebno moč.
Ni komentarjev:
Objavite komentar