petek, 19. februar 2010

Replika...

JEZEN SEM NA HANUNE. -.-

A je vredu?

sreda, 17. februar 2010

NE VEM V KATEREM GRMU TIČI ZAJEC


Razpada.
Ne vidiš?
Svet okoli nas – razpada.
In mi z njim.

JEZNA SEM NA ANŽETA IN SARO. Vsem nam bi naredila veliko uslugo, če bi se preprosto naučila sprejemati drug drugega in, če bi vsak na sebi popravila nekaj stvari. Kot prvo, oba imam zelo rada. Ogromno mi pomenita, ker sta nekaj posebnega. Oba sta divja, lepa in posebna. Ampak, danes sta me pa spravila ob živce.
Okej, res je da ne vem vsega. Veliko stvari preslišim, ne izvem, ali pa si sploh ne vzamem časa, da bi vama sledila. Veliko stvari tudi raje zadržita zase. Ne vem, zakaj sta se sprla na koncu poletja in enkrat sredi jeseni. Ne vem, zakaj sta se sprla zdaj, ampak nekaj stvari pa mi je jasnih.
Anže, ni ti treba vsega jemati resno. Ljudje se radi delajo norca iz drugih, ampak po navadi te stvari zabolijo. Tudi mene kdaj. Ampak tisti, ki s svojo nedolžno šalo hudo prizadenejo, tega velikokrat sploh ne vejo. In če jim to poveš, te ne jemljejo resno. Taki so ljudje. Ampak tvoj obrambni sistem je rahlo napadalen. Poleg tega te imajo nekateri za samovšečnega. Meni se sicer ne zdi tako, ampak itak redko koga obsojam.
Glede tebe, Sara, pa tako. Midve se nikoli nisva prepirali, ampak opazila sem, da lahko tvoj humor res neustavljiv. Jure mi je že velikokrat rekel (in s tem ni opravljal!), da mu gre na živce, ker ti reče, da prenehaj, ti pa ne spustiš. Ampak on je nekoliko flegmatičen, torej ga te stvari sploh ne spravijo do konca ob živce, ampak med tem, ko vaju gledam, mi velikokrat zavre. Zakaj sploh ves čas visita drug z drugim, če se ne prenašata? Pa ne, da bi hotela, da se prenehata družit, ker se mamo mi trije vedno res fajn, ampak lahko bi bila malo bolj potrpežljiva drug z drugim. Jure te NE ves čas zafrkava in ima velikokrat dovolj vsega…Ampak okej, vse to je samo vajina stvar. Tudi tole s Šlibsom.
Saj vem, da se ne bi smela vtikati v to, ampak res bi vama lahko že kdo karkoli rekel. Oba vesta, da živimo v hinavskem svetu, kjer vsak govori za hrbtom. In noben od vaju ni povsem nedolžen. Razumljivo je, da Alja in Sara kot sestrični držita skupaj, ampak ne bi bilo slabo, če bi kdaj popustili, ker obe vzameta stvari preresno. Poleg tega pa se lahko vsak od vas spomni kdaj je bil hinavski. Saj taki smo ljudje. Ampak mislila sem, da smo prijatelji in da bomo držali skupaj. Pa opažam, da med nami vse bolj razpada. Razumem, da je težko biti okej do vseh in, da je težko biti iskren. Tega nikomur ne zamerim. Me pa prizadene, ko vidim, da se prijatelji ŽALIJO in NAPADAJO med sabo. Svet razpada in ljudje smo edini, ki ga lahko držimo skupaj. Če pa razpadajo še vezi med nami, zaradi povsem NEUMNIH, OTROČJIH in NEPOMEMBNIH stvari, pa ne moremo več naprej. Obsojeni smo na propad.
Povsem iskreno: po mojem mnenju se vsi trije obnašate kot vase zaverovani kreteni.

petek, 5. februar 2010

Čist tko... krneki:)

X song no. 1
Vse le še drvi mimo
ker smo si usojeni
znova in znova sem ljubila zaman
''Svet je le platno domišljiji''
še vedno povzročiš poskok srca
takrat se vse ustavi

Vesoljno igrišče v sladkornih oblakih.
Želim si te
tako zelo, ker ne smem

OSTANI ZA VEDNO, PROSIM.
Ko rinem naprej slišim glas
Pozor, še je tukaj!
On odzvanja: Jaz sem tukaj!

Napisala bi ti pesem, pa ne znam.
FUNNY LOVE...

X song no. 2

Zakaj ostajam sama?
Najbrž se bom temu jutri nasmehnila.
Pridi bližje.
Morala bi poslušati srce, ne slediti razumu.
Sanjsko in povsem nerealno, pravijo.
Sanjaj svoje življenje,
živi pa kot, da so vse le sanje.

NE VEM!
Sem ti resnično lepa?
Koliko stane ljubezen?
Si predstavljaš?

Če bi morala izbirati, bi vseeno izbrala tebe.
Ko prebudiš vse čute.
Nedoumljivo, pač.
Bova sploh kdaj zares samo midva?
Samo tokrat me je zbudil vonj po kavi.

Eva Julija Primožič, Sara Hanuna in Katarina Gomboc.